Pred sončnimi žarki nudijo senčila odlično zaščito

Sonce je vir življenja na našem planetu. Dobrodošlo, vendar dostikrat tudi moteče. Moteče je predvsem v poletnih mesecih, ko je vročina neznosna, moteče, ko vozimo proti njemu in nam zastira jasen pogled naprej, moteče, ko doma v dnevni sobi gledamo televizijo in njegovi žarki padajo na televizijski ekran. Sonce je nujno, vendar moteče.

Pred sončnimi žarki nudijo senčila odlično zaščito

Že od nekdaj pa se človek brani pred njim na vse mogoče načine, s kapami in dežniki kadar hodimo peš, s sončnimi očali kadar smo v gibanju, s prevoznim sredstvom. Senčila pa so nujno potrebna na našem domu, da preprečijo sončnim žarkom vstop v našo dnevno sobo, ko gledamo televizijo ali pa na našo teraso kjer s prijatelji preživljamo prosti čas ob hladni pijači in prijetnem vonju, ki prihaja s plinskega ražnja. Senčila se potrebna na vsakem koraku, da se zavarujemo pred sončnimi žarki in njihovo toploto. Zanimivo je da se v poletnih mesecih skrivamo pred njimi, v zimskih mesecih pa jih lovimo, da nam nežno božajo naš obraz. Danes ima že vsako stanovanje, vsaka hiša, pravzaprav vsaka stavba, pa naj bo stanovanjska ali gospodarska, svoja senčila.

Na izbiro so raznorazna senčila, tako, da vsak lahko najde kaj zase. Za stavbe so na razpolago zunanje in notranje žaluzije, plise in lamelne zavese, plastične ali aluminijaste rolete. Vse v različnih izvedbah, na izbiro pa je pestra barvna paleta, tako da senčila niso samo za bežanje pred soncem in svetlobo, ampak so v zadnjem času tudi modni dodatek našega doma, pisarne ali delavnice. Stilsko se izredno prilagajajo prostoru in nudijo odlično udobje. Za pokrivanje teras pa so na voljo razni senčniki, platnena jadra, tende, pergole in še in še. Senčila pa poleg zaščite pred soncem, nudijo tudi zaščito pred radovednimi pogledi naših sosedov ali pa naključnih mimoidočih.

Nudijo tudi zatemnitev prostorov, od rahle prosojnosti do popolne zatemnitve, pač odvisno kaj želimo in kakšno senčilo imamo na razpolago.…

Veter in senčila

Nekega lepega in sončnega dne sem sedela na balkonu in uživala v prijetni senci domačega senčila. Seveda na balkonu ni drevesa, ki bi nudilo naravno senco, imamo pa lepo, veliko, belo tendo, ki nudi prijetno senco. 

Raztegnila sem si udoben ležalnik, z mehko podlogo. Na mizico poleg sem si postavila vrč z vodo, v katero sem namočila lističe mete, ki jem jo nabrala pri babici in veliko ledenih kock, ki so vodo ohranjale hladno. Ko sem tako ležala na ležalniku in uživala v prijetni senci, sem pomislila, kako pomembna so senčila in kako nam včasih olajšajo življenje.

Kar naenkrat pa je sonce prekril oblak, začel je pihati veter, ki je pihal čedalje močneje. Vsega lepega je bilo kar na enkrat konec. Hitro sem pospravila ležalnik, blazino pospravila na varno, kozarec in vrč z vodo pa odnesla v stanovanje. Saj sem vedela, da ta grd črn oblak ne prinaša nič dobrega. Tenda je bila močno pričvrščena vendar jo je kljub temu močno premetavalo. Gledala sem senčila na sosedovih balkonih, ki jih niso pospravili in razmišljala ali bodo preživela ta močan veter.

Senčila, ki niso bila močno pričvrščena in so bila tega tipa, da se zarolajo in pospravijo pod streho, so se v tem hudem vetru in dežju s točo poškodovala. Nekatera senčila so se utrgala in so visela z balkonov, tista malo boljše kakovosti oziroma malo močnejša so se lažje poškodovala, vendar so vsa senčila potrebovala kasnejša popravila.

Naše senčilo je bilo bolj trpežno in ni imelo teh plastičnih elementov, ki bi se lahko polomili, zato večje škode ni bilo. Mi je bilo pa žal, da se je moj miren popoldanski počitek v udobju domačega senčila tako hitro končal. Pa vendar vem, da bo kmalu posijalo sonce in da bom že kmalu lahko spet uživala v vsem udobju domače sence.