Na balkonu je prijateljica sama položila ploščice

Nikoli se sama nisem branila nobenega dela, rada pomagam svojim prijateljicam, svoji družini, tako je tokrat moja prijateljica polagala ploščice na balkonu sama. Ja, sama je polagala. Njej ni bilo ravno poslano z rožicami, vedno se je morala boriti sama, bila je pridna za vsa dela. Ko mi je omenila, da je dobila poceni ploščice od nekoga in da jih bo probala sama položiti na balkonu, sem ji šla pomagat.

Res da je bilo naporno, prvo mi je morala razložiti kako se to dela, nosile sva vse te ploščice po stopnicah bloka, tako da sva se pošteno utrudili in resnično ne vem, kako bi to ona sama zmogla. Ko sva enkrat imele ploščice v stanovanju, sva bile presrečne, ker sva vedele, da je ta težje delo narejeno.

Začele sva polagati ploščice in se zraven pošteno nasmejali. Kako smešne sva bile, ko sva ugotavljale, kako morajo biti položene in kako bi njej bilo najlepše. Moram priznati, da sem se hkrati pošteno utrudila, a po drugi strani sem uživala kot še nikoli. Skupaj sva polagali ploščice so poznega večera in jih tudi uspele položiti. Tako sva na koncu dobesedno nazdravili. 

To je ta občutek, ko se prijatelji družijo in pomagajo eden drugemu. Meni to ogromno pomeni, tokrat smo polagale ploščice na njenem balkonu, naslednjič, pa bova delali kaj drugega. Bile sva naj boljše prijateljice in nikoli se nisva skregale. Sedaj ko pridem k njej na kavo, greva obvezno na balkon in občudujeva ploščice, ki sva jih skupaj položili, vedno se spomniva, kako sva nosile to težo po stopnicah in kako sva se smejale, ko sva jih polagale, ker sva obe bile umazane vsepovsod, še po glavi sva imele lepilo. A ploščice so položene in midve sva ponosne na to, sigurno pa se bova lotile kakšnega novega projekta, kjer bova pomagale ena drugi.