Šolske torbe in junaki

Kako hitro se spreminjajo junaki naših majhnih otrok, da še šolske torbe niso več popularne zaradi rega, ker so se junaki že v istem letu spremenili. Saj sami veste, kako pomembna je torba za šolarje prve triade, ker enostavno mora biti točno takšna, kot so si zaželeli. Ni problem, da šolske torbe takšne ne dobiš, dobiš jo že, vendar kaj ko ti otrok po pol leta v šoli začne govoriti, da je njegova torba že stara in da hoče novo. Ker ti sprva ni jasno, kako pride do tega, ti postane kar hitro, če vidite, katere risane junake je gledal na začetku šolskega leta in kaj gleda zdaj.

Normalno, da jim šolske torbe niso več všeč, če pa imajo na torbi stare junake, oni bi želeli nove. Ravno zato pa sem jaz vztrajala, da ima moj sin klasično barvno torbo brez poslikave, kajti ne bom kupovala nove šolske torbe, ker mu ni več všeč junak na njej, tako lahko njegove junake nadomestim na zvezkih, peresnicah, ovitkih in še kje, kjer se svari hitro menjujejo. 

Ja, šolske torbe in risani junaki, vam lahko prinesejo kar veliko preglavic in stroškov. Verjamem pa, da je zelo lepo videti otrokovo veselje, ko dobi točno takšno torbo, tudi meni je bilo kar žal, da nisem popustila, vendar sem po zvezkih in peresnici videla, ker je dobil te risane junake, da je bilo veselje natanko 5 minut in zato sem se potolažila, da bi enako bilo tudi pri torbi. Sigurno je lepo, da so šolske torbe otrokom všeč, vendar potrebno je tudi gledati na kvaliteto in funkcionalnost, kajti še kako to potrebujejo v prvih letih šole, ker se še ne znajdejo preveč in morajo kar naenkrat postati samostojni šolarji. 

Naj jim šolske torbe, peresnice, barvice, zvezki, ovitki, mape, prinesejo zadovoljstvo in njihovo otroštvo, ker že itak jim šola to prehitro vzame in prehitro danes odrastejo. …

Ko šola vožnje z leti postane rutina

Velikokrat se na cesti srečujem z ljudmi za volanom, ki dajejo občutek, kot da za njih šola vožnje ni pomembna, s prirejenimi pravili, raznimi manevri na cesti, ki so nemalokrat lahko tudi nevarni za ostale udeležence v prometu.

Vsakemu izmed nas je šola vožnje bila edinstvena izkušnja, v praksi pa z leti pozabimo na osnovna pravila, o katerih nas je poučila šola vožnje in vsa pisana pravila vezana na njo. V življenju sem obziren do starejših judi, ki niso tako pogosto udeleženi v prometu. V današnjem času je na cestah vedno več vozil, neizogibne gneče, semaforizirana križišča, kjer prihaja do nemalo zastojev. Opazujem ljudi v vozilih, ki so videti nestrpni, ko nekdo mogoče ni toliko vešč, vsi nekam hitijo in vsak manjši zastoj povzroča stresne situacije.

Zase, ki povprečno preživim povprečno uro dneva v vozilu in na cestah, je vse to postalo neizogibna rutina, zaradi katere, kljub situacijam ostajam miren. Opazujem predvsem starejše ljudi za volanom, velikokrat ne vedo kam zaviti, kdaj zapustiti križišče, ker so preprosto že malo iz prakse. Ampak jim tega ne gre zameriti, saj ob vsej tej kovini na cestah, je potrebna res velika mera pozornosti da pridemo na cilj.

Smotrno bi bilo, da bi se na vsakih nekaj let uveljavila šola vožnje za starejše, da se jim ponovno predstavijo pravila, ki so se z leti malo spremenila in o katerih so bili poučeni dvajset ali več let nazaj. Vem da bi mnogi temu nasprotovali, bi se pa s tem izognili morebitnemu čakanju in zastojem. Tako bi osvežili pravila, vrnila bi se jima samozavest za volanom, obenem bi bilo lažje za ostale udeležence v prometu, da bi na cilj prispeli brez zastojev, v katerih se občasno znajdemo ravno zaradi omenjenega. 

Najpomembnejše pri vsem pa je, da v vsakem primeru ohranimo mirno kri, smo strpni do vseh, katerim je šola vožnje še nekje v spominu, a že toliko daleč, ne uspejo poponoma slediti tempu in hitrosti tega sodobnega motoriziranega sveta.…