Pri mojih starših je bila fasada že zelo grda in vedela sta, da bo treba prebarvati celotno hišo. Jaz zelo rad pomagam, a tokrat smo se nekako oddaljili, ker sta postala precej nedostopna, a nikoli si nisem mislil, da bom en dan zagledal gradbeni oder, ko bom prišel domov in mi tega prej ne bosta povedala.
Točno tako se je zgodilo, prišel sem domov in ker imamo hiše skupaj, sem zagledal gradbeni oder in vse mi je takoj postalo jasno, da bosta prebarvala hišo. Ko sem vstopil v hišo, da bi ju vprašal, zakaj sta se to odločila, da sta to naredila čisto po tiho, mi nista znala odgovoriti, pravzaprav se nihče ni hotel pogovarjati o tem.
Seveda mi ni bilo lepo pri srcu, da me starši ignorirajo, potem pa so le povedali, da nikoli nimam več časa, da sta mi za gradbeni oder že rekla, pa nisem naredil prav nič. Tako sta se odločila, da vzameta stvari v svoje roke. Kako sem bil žalosten, da smo prišli na tak odnos in prav videti je bilo, da moja dva starša nimata želje, da bi ta odnos izboljšala.
Vsak dan, ko sem prihajal domov, sem bil jezen na gradbeni oder, ko sem ga zagledal, ker sem vedel, da bi ga moral zrihtati jaz, pa ga nisem. Sedaj imam slab odnos s starši. Prav želel sem si, da bi bila hiša čim prej prebarvana in da bi gradbeni oder čim prej izginil.
Kako srečen sem bil, ko sem se en dan pripeljal domov in ga ni bilo več. Prav dobre volje sem postal, ta gradbeni oder mi bo ostal v spominu za vedno, da sta se starša morala znajti sama. Sedaj naš odnos izboljšujemo, vsak dan se trudim za to, včasih so boljši in včasih slabši dnevi. …